Kdo je glavni krivec za moj stres?

Kot že naslov razkriva, bomo v današnjem blogu pogledali:

❓ Kaj sta glavna razloga za stres?

❓ Se lahko popolnoma znebim stresa?

❓ Kako lahko z boljšim razumevanjem časa premagamo stres?

 

 

Kdo je kriv za stres v našem življenju?

❓ Služba?

❓ Vlada?

❓ Petelin, ki se dere vsak dan že ob 5ih zjutraj?

❓ Domači?

Ne… nič od zgoraj navedenega. Vse zgoraj našteto so delci našega življenja, ki niso krivi za naš stres.

 

Danes se bomo stresa lotili malo drugače. Malo bolj analitično. Da si bomo pa še lažje predstavljali kako se različni koncepti stresa, časa in strahu med seboj povezujejo, sem vse prikazal tudi na enostavnih miselnih vzorcih.

Ja vem… koncepti, miselni vzorci, analitika,… sliši se kot učna ura v srednji šoli za katero ste komaj čakali da mine 🙂

Ampak, ne obupat že pred začetkom. Obljubim da je članek zelo razumljivo napisan in vam nudi malo drugačen pogled na stres, s katerim se pa soočamo vsi. Od prvega do zadnjega.

Bi lahko rekli, da količina stresa določa kakovost našega življenja?

Ja, zagotovo. Če polovico svojega življenja preživimo pod stresom, potem je tu še ogromno prostora za izboljšavo. In namen tega članka je prav to.

Ampak brez spremembe našega pogleda na svet žal stresa ne moremo zmanjšati. Dokler je naš pogled na svet takšen, da krivdo iščemo drugje, potem je sprememba nemogoča.

Realnost je takšna:

Večino stresa doživljamo povsem po nepotrebnem in smo zanj odgovorni sami.

stres

Stres si povzročamo sami

Ja prav si slišal. Za svoj stres sem odgovoren sam. In ti za svojega. In Jože za svojega…

Za stres, ki ga doživljamo ni kriv neljub dogodek, ki se nam je pripetil, ne glede na to kakšen je bil. Dokler bomo na svoje življenje gledali kot na kopico dobrih in slabih dogodkov, potem si bomo vzeli vso moč za spremembo.

Dokler bomo mislili, da imamo kontrolo nad svojim življenjem in da lahko preprečimo neljube dogodke, nas bodo pripetljaji, ki ne bodo po našem okusu vedno dotolkli.

Če pa sprejmemo realnost, da nam stres ne povzročajo neljubi dogodki, ampak naše dojemanje teh dogodkov, pa je zgodba drugačna.

S tem si damo možnost…

Možnost, da zgradimo odpornost na stres in si drastično izboljšamo kakovost svojega življenja.

Od česa je odvisna kakovost našega življenja?

Če je kakovost našega življenja odvisna od tega, kaj se nam je pripetilo v našem življenju, potem bomo vedno v vlogi žrtve. To pa nočemo biti. Vsaj jaz ne.

Ko smo v vlogi žrtve, potem smo prepuščeni na milost in nemilost življenja. S tem si vzamemo moč za kakršnekoli spremembe v svojem življenju.

Jaz hočem kreirati svoje življenje. Jaz hočem pripovedovati svojo zgodbo in se odločati, kako bom reagiral na različne pripetljaje, ki se mi zgodijo. Sam se hočem odločati ali so blagoslov ali prekletstvo.

stres

Sami določamo naš odziv

To ne pomeni, da se lahko samo pretvarjamo da je vse ok. Marsikateri pripetljaj nam bo povzročil stres, a od nas je odvisno kako dolgo bo ta stres trajal in kako bomo odreagirali. Če se bomo naučili v vseh ljudeh in dogodkih iskati dobro, potem bo življenje veliko lepše in stresa veliko manj.

Ali lahko en in isti dogodek pomeni nekaj povsem različnega za dve različni osebi?

Ja lahko.

Kar je za nekoga pekel, je lahko za nekoga drugega blagoslov.

Poglejmo en popolnoma enostaven primer:

Ustavimo se na semaforju pri rdeči luči. Ker nam glasba na radiu ni všeč, začnemo brskati po različnih radijskih postajah v upanju, da najdemo nekaj, kar nam bo tisti trenutek bolj ustrezalo.

Za trenutek pozabimo na semafor in se prižge zelena luč, česar ne opazimo takoj.

Po nekaj sekundah nas voznik za nami s hupo opomni na semafor. Kako bomo to dojeli, je odvisno od našega pogleda na svet.

Če iščemo v stvareh dobro, bomo takrat hupo razumeli kot opomnik in bomo speljali brez tega da bi občutili stres, saj v tem ne bomo videli nič slabega.

stres

Če smo tip človeka, ki nas hitro prevzame jeza, nas bo to, da nam nekdo hupa pogrelo in začutili bomo jezo: »Kaj mi hupa, a ne more malo počakati!«. Ne bomo pomislili, da se mogoče osebi za nami nekam zelo mudi, ali pa nas je zgolj prijazno opomnil, da speljemo.

Ta jeza nas bo potem še kar nekaj časa držala in ko bomo prispeli domov k družini, bomo namesto veselja čutili napetost od dneva polnega neprijetnih pripetljajev.

Res hočemo tako gledati na svet?

Primer izgube službe

Poglejmo še na primer, kako lahko na različne načine dojemamo izgubo službe. Ali nam bo to povzročilo veliko stresa ali ne je odvisno od našega dojemanja dogodka.

izguba službe

Na to lahko gledamo kot na nekaj razburljivega, lahko pa se prepustimo našemu egu in se začnemo pritoževati nad izgubo naše cone udobja.

Spremembe so v našem življenju neizogibne. To vemo vsi, a se še vedno upiramo spremembam.

Zakaj?

Zaradi našega ega. Ego je naš obrambni mehanizem, ki skrbi za našo varnost in najvarneje je vedno na znanem teritoriju. Tudi če situacija ni ravno najboljša, jo še vedno dojemamo kot boljšo od neznanega.

Neznanega se bojimo in kadar se v življenju zgodi sprememba, kot je izguba službe, nas je najbolj strah negotovosti.

Kaj pa zdaj? Kaj pa če dlje časa ne dobim službe in bom bankrotiral?… Naš um takoj začne razmišljati o črnih scenarijih.

V teh trenutkih se moramo zavedati, da življenje teče dalje in ko se eno poglavje zaključi, se začne drugo.

stres

Se lahko stresu vedno izognemo?

Ok… kaj pa ko je prisotna fizična bolečina? A potem se lahko pritožujem?

Hehe, vedno se lahko pritožujemo. Nekateri tudi v zmagah najprej najdejo pomanjkljivosti. Vsak od nas ima popolnoma svobodno voljo da dogodke v svojem življenju interpretira kakor želi.

Vsi si izberemo svojo pot.

Želim samo, da se zavedamo, da je naše dojemanje teh dogodkov veliko pomembnejše od samih dogodkov. Zakaj? Ker ima bistveno večji vpliv na kakovost našega življenja, kot dogodki sami.

Poglejmo na primer zlom noge. Ok… to pa definitivno ne moremo gledati kot dobro.

Ali pač?

zlom noge

Lahko to vzamemo kot opozorilo, zaradi česar bomo v bodoče previdnejši in se bomo ravno zaradi tega izognili padcu, ki bi nas lahko stal življenja. Je bil zlom noge v tem primeru še vedno slab dogodek?

Na napakah se učimo in ravno kadar stvari ne gredo po načrtih, takrat se naučimo največ. Zmage so super, a od njih nikoli ne odnesemo toliko znanja kot pri porazih. Zaradi porazov smo močnejši, vzdržljivejši in modrejši.

Zakaj se tako dolgo sekiramo?

Ko se nam pripeti neljub dogodek, ga kasneje še dolgo analiziramo in obžalujemo zakaj nismo odreagirali drugače ali pa se jezimo in krivdo valimo na nekoga drugega. To je vse zelo stresno za nas, saj nam krivda in jeza povzročata stres.

Kolikokrat smo si želeli spremeniti preteklost? »Ko le ne bi naredil tistega…«, »Ko bi vsaj namesto tistega rekel to…«.

Žal nismo edini, ki smo poskušali z mislimi spremeniti preteklost. Tudi veliko pametnejši ljudje so to že poskušali, a prišli do istega zaključka kot bova midva.

Preteklih dogodkov ne moremo spremeniti. Nikoli jih ne bomo mogli in vsak kanček energije, ki jo porabimo za to, da hrepenimo po spremembi preteklosti je energija, ki jo vržemo stran.

oklepanje preteklosti

A ni vse tako črno. Tu je tudi ena dobra novica. Preteklih dogodkov res ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo to, kako jih dojemamo.

In to je vse kar potrebujemo za srečno življenje, saj kakovost našega življenja ni odvisna od dogodkov, ampak od tega kako jih mi dojemamo.

To je edini možen način spreminjanja preteklosti. Če lahko v izgubi službe, zlomu noge ali drugih na prvi pogled negativnih dogodkih vedno najdemo pozitivno stran, smo se rešili večine stresa.

Ko pride do dogodka, ki nam povzroči stres, se lahko odločimo, da bomo na dogodek gledali objektivno in bomo v njem iskali lekcijo, ki nas bo okrepila v prihodnosti.

Poskrbimo, da preteklosti ne analiziramo predolgo, ampak gremo čim prej naprej, saj vsakršno oklepanje preteklosti vodi v stres. Ko na tak način gledamo na svet, so spremembe dobrodošle.

“Gore, ki jih nosiš s seboj, naj bi samo preplezal.”

Najwa Zebian

Lebanonska pisateljica

Kaj pa druga stran kovanca?

Poleg obžalovanja in krivde imamo pa tukaj še največjega akterja pri stresu. Strah.

Strah je čustvo, ki nas poskuša obvarovati pred bolečino v prihodnosti. Je del nas in strahu se ne moremo nikoli v celoti izogniti.

A prav je da ga razumemo.

strah

Strah nam v sedanjosti povzroča stres za dogodke, ki se še niso in se najverjetneje ne bodo nikoli zgodili. Bojimo se ponižanja, poraza, bankrota, izgube službe, izgube partnerja, virusne okužbe, hujših bolezni, poškodb,…

Strah je čustvo, katero poskrbi, da smo previdni in nas opominja, da imajo naša dejanja posledice. Sploh pri športu je zelo pomembno, da strahu ne ignoriramo. Brez strahu nihče od nas ne bi dočakal 10 let, saj bi popadali z dreves, ubila bi nas elektrika, ali pa bi se utopili. Vsaj z mano je bilo tako, ker sem bil precej živ otrok.

Strah je naša naravna zavora in je tam z namenom.

Problem nastane, ko se to varovalo zaskoči in postanemo ujetnik lastnega strahu. Zato je prav da se zavedamo, da je strah samo ovira in ne zid.

Nima smisla, da se trudimo strah zradirati iz svojega življenja. Ovir ne bomo kar tako pospravili. Lahko jih pa preskočimo. To pa storimo s pogumom.

Kako krepimo pogum?

Ja tako kot katerokoli drugo mišico v svojem telesu. S treningom. Pogum krepimo s tem, da se s svojimi strahovi čim večkrat soočimo.

Vsi si želimo biti brez strahu, a s tem ko skušamo zanikati svoj strah, se ta samo še veča in veča.

Ko strah sprejmemo in se začnemo z njim soočati, potem sčasoma postaja vse manjši in manjši. Ko se nehamo s strahom soočati, pa začne spet rasti.

Prvi korak k premagovanju strahov je ta, da ga razumemo. Drugi je pa akcija. In le z akcijo ga bomo ukrotili, ter ga prepoznali kaj v resnici je.

Notri je votel, okrog ga pa nič ni 🙂

“V svojem življenju sem imel veliko težav in večina se jih nikoli ni zgodila.”

Mark Twain

Ameriški pisatelj

Kaj je rešitev za stres?

Stres je del nas in do popolnosti se ga ne moremo znebiti. A s tem ko ga razumemo in se z njim soočamo na pravi način, lahko poskrbimo da nam namesto 50% življenja vzame samo 5%.

In še to poskrbimo, da od teh 5% čim več odnesemo, saj je stres lahko odličen učitelj.

Zdaj ko vemo, da nam razmišljanje o preteklosti in prihodnosti prinašata stres, pa je čas za naslednji korak.

Čas je da se naučimo biti prisotni zdaj.

Ko smo v trenutku in smo skoncentrirani na tisto stvar, ki jo počnemo, ter se ne obremenjujemo s preteklostjo ali prihodnostjo, stres ne obstaja. To filozofijo najboljše razloži Eckhart Tolle v knjigi The Power of Now.

Ker vse kar vedno imamo je zdaj. Ta trenutek. Preteklost in prihodnost obstajata samo v naših mislih in ju nikoli ne doživimo. Včeraj je že mimo, jutri pa nikoli ne pride, ker je vedno samo danes. Ampak da ne bomo zašli…

Dojemanje časa pustimo za enkrat drugič 🙂

Želiš prenesti to teorijo v prakso?

Želiš na svoj

e-mail prejemati moje nove vsebine?

Uspešno ste se prijavili na naš novičnik.