Kako najti svoje ravnovesje?

Vprašanje za milijon evrov. Od kar pomnim je bilo vedno veliko govora o ravnovesju. Sploh zadnja leta je zelo popularna tema o izgorelosti in ostalih zdravstvenih posledicah, ki so direkten rezultat pomanjkanja ravnovesja. Zaradi pomanjkanja balansa, pa ne trpi samo naše zdravje, ampak tudi naši medsebojni odnosi. A kljub temu, da se zavedamo pomembnosti balansa, nam nihče nikoli ne pove, kakšno je idealno razmerje, ampak moramo to skozi življenje ugotoviti sami.

Zakaj? Ker se želje vsakega posameznika razlikujejo. Ni točne formule in danes ne bomo govorili o točnih razmerjih med npr. delom in prostim časom, ali pa razmerjem med dvomom in sigurnostjo. Bomo pa si pogledali naš notranji »GPS« in orodja, ki nam pomagajo najti ravnovesje, idealno posebej za nas.

Pogledali si bomo tudi več različnih ravnovesij, ki si jih lahko prilagodimo s pomočjo teh orodij. Delo in prosti čas, je le eno od ravnovesij, o katerih se večkrat sprašujemo.

Pogledali si bomo ravnovesja:

  • Delo – prosti čas (žrtvovanje sedanjosti za prihodnost)
  • Trud – udobje
  • Dvom – sigurnost
  • Empatija – apatija
  • Borba – sprejemanje
  • Tuje mnenje – lastno mnenje
  • Tekmovanje – sodelovanje

Ker je tematika zelo obsežna, naše potrpljenje pri prebiranju dolgih člankov pa bolj majhno, sem vsakemu ravnovesju namenil svoj članek.

Danes si bomo pogledali ravnovesje med delom in prostim časom, naslednji teden pa sledi balans med trudom in udobjem.

“Življenje je kot vožnja s kolesom. Da lahko ohraniš ravnovesje se moraš premikati naprej.”

Albert Einstein

Teoretični fizik

Kakšno naj bo moje razmerje med delom in prostim časom?

Ok, kaj če imam visoke ambicije in želim postaviti uspešno podjetje? Naj delam 100 ur tedensko kot pravi Elon Musk in za svoje ambicije zastavim svoje zdravje in odnose? Ali sploh lahko delam 100 ur na teden in kljub temu nekako vzpostavim funkcionalen življenjski slog?

Ali pa če moja služba zahteva zelo veliko število nadur. Če tega ne bom sprejel, ne bom nikoli napredoval. Mi preostane še kaj drugega kot to, da stisnem še nekaj let in si zaslužim dovolj za predčasno upokojitev?

To so vprašanja, o katerih se nas je večina že kar nekajkrat spraševala.

Najprej imejmo v mislih sledeče. Nihče na smrtni postelji ne obžaluje, da ni delal več nadur. Denar nam ne bo kupil sreče in ne bomo ga mogli nesti s seboj v grob. Kontemplacija smrti nam velikokrat postavi stvari v perspektivo. Po drugi strani, pa nam denar predstavlja finančno varnost in preživetje. Denar je torej pomemben, a ne sme biti edini faktor pri izbiri naše kariere.

Če je naš glavni motiv za delo denar in v samem delu ne uživamo, se bo 100 urni delovnik najverjetneje zelo kmalu zaključil z izgorelostjo, saj nam bo naše telo pokazalo, da smo šli preko njegovih limitov. Ko delamo nekaj, kar nas ne veseli, zgolj zaradi denarja, nam to delo pije zelo veliko energije, saj zanj porabimo veliko svoje volje. Po 8 urnem delovniku se zato počutimo izžete in vse kar si želimo je udobje domačega kavča, kjer lahko damo naše možgane na »off«.

ravnovesje

Je vredno svoj dragoceni čas porabljati za delo, ki nas ne osrečuje?

Skozi leta sem spoznal, da če delam kar me resnično veseli, delo postane nekaj, kar bi z veseljem počel tudi v svojem prostem času. Tovrstno delo me napaja s pozitivno energijo in je izčrpanost po 12 urnem delovniku popolnoma drugačna, kot če bi delal nekaj, kar me ne veseli.

Po kakšnem daljšem delovnem maratonu zato čutim prijetno utrujenost in komaj čakam na to, da si energijo povrnem s spancem. Ker poslušam svoje telo, vem kdaj se bližam svojim limitom in kdaj je čas za počitek. Svoje počutje dajem na prvo prioritetno mesto, zaradi česar mi je zdravje pomembnejše od ambicij.

V svojih službah preživimo polovico svojega budnega življenja. Če polovico časa počnemo nekaj kar nas ne izpopolnjuje in nam spije vso energijo, preostalo polovico pa smo preveč izčrpani, da bi resnično uživali v življenju, kje je potem smisel?

Sam se na vso moč izogibam prodajanju svojega časa za denar. Zelo nerad opravljam neljuba opravila, samo za to, da bom za njih finančno nagrajen. Vseeno moramo za dosego svojih ciljev vsake toliko časa narediti tudi kakšen opravek, ki nam ni ravno najljubši, a če poskrbimo da je to bolj izjema kot pravilo, do dela ne bomo čutili odpora, ampak prej obratno.

S tem ko sem svojo kariero usmeril v področje, ki me resnično veseli, imam za delo veliko več energije, zaradi česar je daljši delovnik veliko bolj izvedljiv kot prej, ko je bil moj glavni motiv denar.

Vseeno pa to ne pomeni, da cele dneve preživim v pisarni. Na življenje gledam celostno in kariera ni edino področje, ki ga želim razvijati, zaradi česar čas razporejam tako, da druga področja ne trpijo. Odnosi in skrb za zdravo telo in um terjajo tudi precej časa, zato si svoje dneve razdelim med ta področja, saj nobenega od teh področij nočem zanemarjati.

ravnovesje

Če ravnovesje prepustimo naključju, velikokrat nanj pozabimo

Pri vzpostavljanju balansa in razporeditvi porabe časa je pomembno, da najprej razmislimo kakšno življenje sploh hočemo. Veliko ljudi svoje urnike razporeja povsem naključno zaradi česar večkrat pride do zanemarjanja odnosov ali pa zdravstvenih težav. Pri tem nam pomaga izdelava detajlne življenjske vizije, ki nam pomaga postaviti stvari v perspektivo. Če pri temu potrebuješ pomoč, ti z veseljem pomagam in ti podam kakšno usmeritev.

Koliko ljudi poznaš, ki žrtvuje svojo sedanjost za prihodnost? »Samo še par let zdržim, potem bom pa naredil svoje…« Kolikokrat smo že to slišali ali pa celo izrekli? Veliko ljudi govori to celo življenje in čaka na tisti »big break«, ki nikoli ne pride, leta pa kar minevajo.

Včasih se nam zdi, da nas do zastavljenega cilja loči le še nekaj tednov, zaradi česar pozabimo na ravnovesje, se vržemo v delo in pozabimo na vse ostalo.

Teh nekaj tednov pa se nato razpotegne v nekaj mesecev ali celo v nekaj let. Ker v vmesnem času ignoriramo svoje telo in pozabimo na pomembnost odnosov, za svoj »uspeh« plačamo visok davek. Plačamo z zdravjem in skrhanimi odnosi, da o kakovosti življenja v času našega pehanja za uspehom sploh ne govorim.

Danes je vedno najpomembnejši dan v našem življenju.

Zato si oblikujmo naše življenje tako, da bomo nanj ponosni že danes, ne čez 5, 10, 20 ali pa 30 let. Razmislimo o svojem balansu že danes.

odlašanje

Ravnovesje si lahko sistematiziramo

Naše življenje ni šprint, ampak je maraton, zaradi česar je ključno da se zavedamo, da nam bo uspeh prinesla igra na dolgi rok. Čeprav si vsi želimo uspeti čim prej, pa sta ključen del uspeha potrpežljivost in vztrajnost.

Pri sebi sem opazil, da veliko več dosežem s konsistentnim vsakodnevnim delom, kot pa s kratkimi intenzivnimi intervali, kjer se popolnoma skurim in potrebujem daljši dopust za regeneracijo.

Za lažjo predstavo lahko vzamemo telesno vadbo. Včasih sem na fitnes hodil 3x tedensko. Vsakič sem se na treningu popolnoma izmučil. Res je, da mi je tovrstna vadba prinesla dobre rezultate, a sem za vsak obisk fitnesa potreboval zbrati kar nekaj volje, saj sem vedel kaj me čaka.

Občasno sem padel v obdobja, ko sem uporabil vsak izgovor, da nisem šel na fitnes. »Danes ne morem, ker imam premočen musklfiber.«, »Danes imam veliko dela, bom šel rajši jutri…«, »Preveč sem se najedel, da bi zdaj šel še trenirat.«, itd… Teh izgovorov je bilo vedno več in iz 3x tedensko sem obisk zmanjšal na 2x, potem na 1x in kar naenkrat sem prenehal z obiskovanjem fitnesa, ter si rekel, da bom spet začel spomladi…

Dobro leto nazaj sem se odločil spremeniti pristop k skrbi za svoje telo in si postavil sistem s katerim sem se izognil možnim izgovorom. Trening sem iz 90 min skrajšal na 10-40 minut in frekvenco iz 3x tedensko povečal na vsak dan. Da sem si okoliščine še olajšal, trening vedno izvedem zjutraj pred delom, tako da utrujenost, hrana ali »gužva« ne pridejo več v poštev. Zdaj se o tem ali grem na trening ali ne, ne rabim več odločati, saj tega ne prepuščam več občutku. Že več kot eno leto nisem niti za en dan izpustil treninga, napredek je veliko bolj opazen kot prej, zanj pa porabim veliko manj energije.

ravnovesje

Namen ravnovesja je trajnost

Skoraj vsak od nas lahko šprinta 50m, a 1000m ne zmore nihče. Za daljšo progo moramo prilagoditi tempo. Enako je pri našem delu. Če smo pod hudim pritiskom predolgo, se bo naš sistem podrl, zato moramo naš način dela prilagoditi tako, da ne pride do preobremenitev.

Kakšni so naši limiti, pa lahko izvemo le s tem, da poslušamo svoje telo. Če imamo vsak dan manj energije in si še za vikend ne opomoremo, potem smo svoje telo preobremenili. Če imamo občutek, da delamo premalo in imamo slabo vest zaradi neaktivnosti, potem imamo še nekaj rezerve.

Kadar najdemo ravnovesje, hodimo zvečer spat utrujeni in ponosni na svoj napredek, zjutraj pa se zbujamo polni elana in energije. Ker vemo, da od sebe dajemo maksimum, nas slaba vest ne muči in imamo miren spanec.

Če imamo občutek da lahko takšen tempo vzdržujemo v nedogled, hkrati pa ne trpi naše zdravje ali odnosi, potem smo našli svoj pravi balans.

Naslednji teden sledi: Ravnovesje med trudom in udobjem

Želiš na svoj

e-mail prejeti moj naslednji blog?

Uspešno ste se prijavili na naše blog zapise.